Poleti sem začela opažati nekaj, kar me je sprva samo malo zmotilo. Ko so se ljudje pogovarjali okoli mene, sem morala večkrat vprašati, ali lahko ponovijo. Najprej sem mislila, da sem samo utrujena ali raztresena, potem pa sem opazila, da se mi to dogaja vedno pogosteje. Najbolj me je zmotilo, ko sem na kavi s prijateljico odkimavala in se smejala, čeprav v resnici nisem dobro slišala njenega vprašanja. Takrat sem si priznala, da bi bil morda čas, da opravim test sluha.
Nekaj dni sem oklevala. Nekako sem imela občutek, da je ta korak rezerviran za starejše. Ampak ko sem še enkrat zgrešila zvok telefona in me je partner opozoril, da zvoni že deset sekund, sem sklenila, da grem preverit. Poklicala sem ambulanto in se naročila. Presenetilo me je, da je bil termin na voljo že zelo hitro. Morda zato, ker ljudje pogosto odlašamo s takšnimi pregledi.
Ko sem prišla tja, sem bila rahlo nervozna. Nisem vedela, kaj naj pričakujem. A strokovnjakinja me je v trenutku pomirila. Najprej mi je razložila, kaj točno vključuje test sluha. Najprej pregled ušes, potem različni toni, glasnosti in besede. Nič bolečega, nič neprijetnega. Ko sem sedla v tisto tiho kabino, sem se počutila skoraj izolirano od sveta. Le jaz in zvoki, ki so se pojavljali in izginjali.
Najbolj me je presenetilo, kako zelo sem se morala pri nekaterih frekvencah potruditi. Pri drugih pa sem jih zaznala takoj. Ko sem končala, sva skupaj pogledali rezultate. Ugotovila sem, da imam rahlo zmanjšano občutljivost pri določenih visokih tonih, kar razloži, zakaj sem imela težave v hrupnih prostorih. Nič dramatičnega, nič nevarnega, a dovolj, da mi je dalo misliti. V tistem trenutku sem razumela, zakaj je test sluha tako pomemben, tudi če misliš, da ni nič narobe.
Test sluha ti lahko v nekaj minutah pove ogromno o tem, kar prej opaziš šele čez leta. In res, skrb za zdravje se vedno začne s prvim korakom.